Kaj je osteopatija
Osteopatska medicina izhaja iz zgradbe in delovanja človeškega organizma kot celote, zato je koristna tako zdravemu človeku kot tistemu s težavami. Ker bolezni hrbtenice pogosto vplivajo tudi na notranje organe, se osteopatsko zdravljenje običajno začne z diagnosticiranjem in reševanjem težav prav v hrbtenici.
Po pogovoru s pacientom osteopat postavi diagnozo, pri čemer so najpomembnejše merilo prav dlani — te zaznajo motnje v delovanju posameznih telesnih delov, ki jih slikovna diagnostika sama pogosto ne pokaže.
Tri veje osteopatije
Parietalna osteopatija — dela na gibalnem aparatu: kosteh, mišicah in sklepih.
Visceralna osteopatija — dela na ožilju in notranjih organih.
Kranio-sakralna osteopatija — dela na lobanji in hrbtenici.
S posebnimi ročnimi tehnikami osteopat vpliva na različnih ravneh: na skeletu, kosteh lobanje, miofascialnih strukturah, telesnih tekočinah in celični ravni, s ciljem izboljšati splošno ravnotežje organizma.
Osteopatija, manualna terapija in fizioterapija — razlika
Nadgradnja osteopatskega zdravljenja je manualna terapija — varna, naravna metoda, kjer je terapevt osredotočen na strukturo telesa (kosti, sklepe, mišice) in nanj gleda kot na celoto, ne le na boleč del. Razlika s fizioterapijo, sicer v Sloveniji najbolj razširjeno metodo, je v pristopu: fizioterapija zdravi lokalne težave in simptome ter pogosto vključuje rehabilitacijo, manualna terapija in osteopatija pa pristopata k telesu celostno.
Manualno medicino mnogi zmotno enačijo s kiropraktiko — gre za nežnejši, bolj analitičen pristop brez sunkovitih manipulacij.
Pogosti razlogi za obisk
Bolečine v hrbtenici (vratni, prsni in ledveni del), bolečine v sklepih (kolena, kolki, rame), hernija diskusa in išias, bolečine v komolcu, mravljinčenje v prstih ali nogah, vrtoglavica in motnje ravnotežja, glavoboli, posledice športnih poškodb in prometnih nesreč, miofascialni sindrom ter splošni učinki stresa, kot so utrujenost, nespečnost in napetost.
Osteopatske tehnike so primerne tudi za otroke, starejše in športnike.
Kdaj osteopatija ni primerna
Osteopatska obravnava ni primerna pri akutnih vnetnih stanjih, trombozi, prirojenih hujših nepravilnostih v razvoju hrbtenice, rakastih obolenjih, nosečnosti in zelo hudi osteoporozi. V teh primerih je potrebna najprej zdravniška obravnava — osteopatija je dopolnilna metoda in ne nadomešča diagnostike ali zdravljenja resnih bolezni.
Priporočila po terapiji
Nekaj dni po obravnavi se izogibajte večjim fizičnim obremenitvam (dvigovanje bremen nad 3 kg, delo v sklonjenem položaju, sunkoviti gibi), pregrevanju telesa (vroče kopeli, savne, vroče obloge), prepihu, mrazu in po možnosti tudi psihičnemu stresu. Če jemljete predpisana zdravila, jih prinesite s seboj na obravnavo, da terapevt upošteva morebitne vzporedne učinke.
Za trajnejše rezultate se preventivna osteopatija priporoča enkrat do štirikrat mesečno.